Nove tehnologije, nova doba in novi ljudje

Michel Serres, nedavno preminuli francoski filozof in predavatelj na univerzi v Stanfordu, v knjigi Palčica optimistično in kritično govori spremembah, ki so jih v današnjo družbo vnesle tehnološke inovacije. Po njegovem smo danes priča koncu dobe znanja, strokovnjakov, igralcev in odločevalcev. Znanja, eksternaliziranega v knjigah nihče več ne bere, strokovnjakov nihče več ne posluša, igralcev nihče več ne gleda in odločevalcev nihče več ne upošteva.

Vsled temu Serres govori o vzniku novega človeka, ki ga poimenuje Palčica. Koncept označuje mlade, ki s palcema pišejo in pošiljajo sporočila na pametnih telefonih. Vzgojilo jih je oglaševanje, kar je spremenilo jezik in preobrazilo delo ter s tem celotno izkušnjo bivanja in zaznavanja sveta. Palčica živi v virtualnem svetu in je zmožna operirati z več informacijami hkrati. Njen način spoznavanja, dojemanja in sinteze je drugačen od njenih roditeljev. Svojo glavo nosi izven telesa, saj vednost eksternalizira v telefone in računalnike, kar vnaša nered, a obenem spodbuja inovacije.

Stare avtoritete (povečini beli moški) s tem, ko obvladujejo velike sisteme birokracije, medijev, oglaševanja in izobraževanja, Palčicam vsiljujejo svojo nezanemarljivo moč in predpostavljajo njihovo nekompetentnost. Vendar Serres ob tem opozarja, da stare institucije izgubljajo na moči:

“Velike institucije obsegajo celoten dekor in zaveso na prizorišču, ki mu rečemo naša družba, čeprav je v resnici omejeno le na oder, ki vsakodnevno izgublja svojo prepričljivost.”

Stare strukture zamenjujejo nove, množične medije so zamenjala družabna omrežja, znanje, utemeljeno na episteme je zamenjala doxa in gledalci so postali igralci.

Konec dobe znanja

Razlikovanje med mnenjem in vednostjo velja za začetek filozofije. Slehernik ima pravico do svojega mnenja, ki je stvar osebnih preferenc in spada v režim doxe. Protipol doxe je vednost, utemeljena na episteme, ki meri na resnico. Tehnološke inovacije so v današnjosti privedle do obrata v razmerju med doxe in episteme.

Danes je vsa vednost dokumentirana, preverjena in zapisana. Spletni brskalniki, knjižnice 21. stoletja, omogočajo takojšen dostop do najnovejših znanstvenih odkritij, člankov, knjig in podatkov. Vendar Serres ugotavlja, da gre za ponudbo brez povpraševanja – Palčice namreč povprašujejo po doxe, po stališčih, mnenjih, subjektivnih nasvetih in anekdotah iz vsakdanjosti. Palčice ne berejo niti ne poslušajo učiteljev in profesorjev, ki v predavalnicah pripovedujejo zapisano vednost. Do nedavnega je poučevanje – pripovedovanje zapisanega, pomenilo izbrano in omejeno ponudbo, ki je ni nikoli zanimalo niti mnenje niti odločitve tistih, ki so po njem povpraševali. Pedagogi so zahtevali tišino, ki je danes ne dobijo več: “Val klepetanja zavrača takšno ponudbo in oznanja in predstavlja novo povpraševanje, nedvomno drugačnega sveta.” Zato Serres današnjost razume kot obdobje konca dobe znanja.

Konec dobe strokovnjakov

Znanje, utemeljeno na episteme je vedno na voljo, v izobilju in blizu, vendar se zanj nihče ne zanima. Zato Serres oznani tudi konec dobe strokovnjakov. Slednje so zamenjali izvajalci, ki ne zahtevajo podrejenosti, zato se osvobodijo telesa. Znanje je zaradi novih tehnologij decentralizirano v spletnih bazah podatkov in nekdanja predavalnica izgubi na pomenu: “Telesa so odslej v gibanju, krožijo, gestikulirajo, vzklikajo, se kličejo med seboj in si izmenjujejo tisto, kar so našla v pametnih telefonih."

Konec dobe igralcev in odločevalcev

Dostopnost znanja je omogočila, da vsakdo pridobi kompetence brez posredovanja velikih institucij, kot so šola, univerza in birokracija. Posledično strokovnjakov nihče več ne posluša. Družbena omrežja so namreč ljudem dala glas, ki neprestano glasuje, zato Palčice prekinejo s pasivnim sprejemanjem ponudbe množičnih medijev. Človek, v prejšnji dobi reduciran na gledalca in poslušalca, postane igralec: “Gledališče nima več gledalcev, pač pa se polni z igralci.” To pa napoveduje konec tistih, ki odločajo - vsi so na odru in nihče več ne potrebuje prepoznanja odločevalcev, da lahko nastopa in živi, kakor si želi.

Tehnološke inovacije so privedle do vznika novega človeka – Palčice. Slednja preizprašuje stari spektakelski red, ki ljudi reducira na gledalce in pasivne sprejemnike pravil, ki so jih povečini napisali beli moški. Po eni strani s Palčicami prihajajo številne pozitivnosti, kot so gibanja za podnebno pravičnost in zahteve po demokratičnosti, saj ima vsakdo glas, ki glasuje. Po drugi strani pa tehnološke inovacije s prevlado režima doxe vnašajo nered, kar se kaže v fenomenu lažnih novic in splošnega porasta nezaupanja v družbo.